Prostata je moški organ, ki producira semensko tekočino. Iz vidika petih biloških zakonov je prostata endodermalen organ, ki se aktivira v smislu sekrecije v aktivni fazi biloške krivulje. V primeru, da je aktivacija v smislu povečane funkcije dolgotrajna, lahko hipertrofira (nabrekne, se poveča).
Izreden biloški program (SBS) aktivira prostato sprva v smislu povečane funkcije nato pa, če se dražljaj biloškega čuta nadaljuje, še z rastjo, ki podpira zahtevo po povišani funkciji. Medicinska terminologija uporablja izraz za to stanje hiperplazija ali adenokarcinom.
Ko se okoliščine spremenijo; torej ko ni več potrebe po aktivaciji, nastopi postkonfliktna faza, ko se mora nabreklo tkivo ponastaviti nazaj na običajno funkcijo in zmanjšati povečano dimenzijo. Takrat lahko nastopijo naši simbionti: mikobakterije (TBC) in razgradijo (kazeificirajo) povečano maso tkiva. V primeru, da ni simbiontov na voljo, pa se povečana žleza zaprede z vezivnim tkivom – inkapsulacija.
Biloški čut (notranji emocinalni občutek v drobovju ), ki aktivira prostato je potreba po oploditvi oz. potreba po nadaljevanju vrste. Razlogi so raznovrstni: tehten razlog je nedvomno arhaičen biloški čut »alfa samca«, ki se znajde obkrožen z veliko »samicami«, vendar družbene razmere zapovedujejo monogamijo. Torej biloško bi »oplodil vse« vendar mu moralne vrednote aktualne družbene ureditve to preprečuje.
Lahko se moški znajde v situaciji, ko ga žena vara z drugim in v tem smislu se bilogija ojača v smislu – vrsta se naj nadaljuje samo s tem samcem. Nadalje je možen scenarij, ko se aktivira potreba po nadaljevanju vrste takrat, ko ima moški potomce – otroke, ki iz različnih razlogov nimajo otrok.
Možnosti je torej kar veliko in skorajda ni pravega moškega, ki v zrelih letih ne bi imel povečane prostate. Sam proces na prostati ni simptomatsko problematičen, razen v primeru recidiv, ko lahko pride do abscesov zardi delovanja mikrobov. Pogosto prostato obtožijo ko prihaja do motenj mikcije, ki pa je vezana na sečnico in nima nobene zveze z biloškim čutom prostate in njenega procesa.
Sečnica ter uriniranje in sfinktri so povezani z teritorialnimi zadevami – ko ne moremo markirati našega ozemlja oz. nekdo ves čas vdira v naše ozemlje – mišljeno dejansko in pa tudi preneseno. Slednji biloški čut pa danes pogosto zaznavamo, saj je naš kompetenčen in oseben teritorij neprestano ogrožen ali moten.