Na podlagi odkritij dr. Hamerja dobijo mikrobi znotraj 5LB čisto novo umestitev. Iz bio-logičnega vidika ne povzročajo “obolenj” mikrobi, temveč sodelujejo v različnih SBS programih.
Kot bomo imeli priložnost videti, so mikrobi koristni za optimizacijo reparacije tkiv in tudi za zmanjšanje prekomerne mase tkiva s pomočjo kazeozne nekroze. Ne gre torej za naše sovražnike, temveč za simbionte!
Obstajajo različne korelacije med posameznimi tipi microbov in izvornimi embrionalnimi tkivi.
Bakterije proliferirajo in se aktivirajo samo v Pcl fazi, z namenom podpreti in optimizirati reparacijo procesa nekroze organov, ki izhajajo iz mezoderma, ki je nadzorovan iz neoencefalona (točneje iz cerbralne medule ali bele substance).
Bakterije ki so rezistentne na kisel Ph, mikobakterije in gljive, proliferirajo ko se pojavi DHS, vendar postanejo aktivne samo v Pcl fazi, zato, da s procesom kazeozne nekroze zmanjšajo tumorje organov, ki izhajajo iz cerebelarnega mezoderma (nadzorni releji v malih možganih) ali endoderma(nadzor iz možganskega debla).
Mikrobi torej niso vzrok “bolezni” temveč so naši simbionti saj sodelujejo pri celjenju in obnovi tkiv. Specifična vrsta mikrobov skrbi za svoje specifično tkivo.
Opomba: Človeško telo je kot premični ZOO- laboratorij,kjer živi nešteto mikroorganizmov. Nedavne študije potrjujejo, da je mikrobiotski sistem človeka sestavljen iz več kot 10 000 različnih vrst mikroorganizmov v razmerju 10 mikrosimbiontov na eno človeško celico. Slednje pomeni da vsebuje genetski sitem človeškega mikrobiota 8.000.000( 8 miljonov ) genov proti 22.000 (22 tisoč) človeških genov!
Mikrosimbionti so pravzaprav naš normalen habitat in so nujni za naše funkcije in preživetje!
Daleč torej od prepričanja, ki pravi, da so mikroorganizmi in bakterije hodobne, ker zaradi njih bolehamo na vse mogoče načine! Vsak človeški organizem je ogromna kooperacija malih živalic, ki živijo v simbiozi z organizmom, ki ga naseljujejo in nudijo pomemben prispevek za preživetje le –tega.